da un’idea di/ po zamisli: Caraboa Teatro
drammaturgia e regia / avtorica in režiserka: Gioia Battista
con / nastopata: Nicola Ciaffoni, Elsa Martin
sonorizzazioni e musiche / zvok in glasba: Giulio Ragno Favero
consulenza linguistica / jezikovno svetovanje: Flavio Santi
con l’amichevole contributo di/ prijateljsko sodelovanje: Bruno Pizzul
luci/ luč: Stefano Bragagnolo
suono / zvok: Carlo Gris
una produzione / produkcija: Teatri Stabil Furlan
in collaborazione con / v sodelovanju z ARLeF – Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane e/in Mittelfest2022
spettacolo in lingua italiana e friulana / predstava v italijanščini in furlanščini
Lo spettacolo indaga attraverso le Poesie a Casarsa di Pier Paolo Pasolini il nesso tra la parola e la sua necessità di essere tramandata, trascritta, salvata e ragiona sui confini tra terra e lingua, tra appartenenza e distacco, tra mondo contadino e letteratura. La parola vive perché il Poeta la scrive, e scrivendo la tramanda. La voce dell’attore dà corpo nuovo alla parola e la riporta in vita, trasformandola nuovamente in suono per restituire un Pasolini inedito, una lingua che si fa musica e che torna a parlarci in un linguaggio universale.
Skozi zbirko Pesmi za Casarso (Poesie a Casarsa) Piera Paola Pasolinija preizprašuje delo vezi med besedo in zahtevo po njenem medgeneracijskem prenosu, prepisovanju in ohranjanju ter razmišlja o meji med zemljo in jezikom, pripadnostjo in odtujenostjo, kmečkim življenjem in književnostjo. Beseda živi, ker jo pesnik zapiše, s pisanjem pa jo prenaša mladim rodovom. Igralčev glas daje besedi novo telo in ji vrača življenje, jo ponovno spreminja v zvok, s tem pa na novo odkriva še neznanega Pasolinija, jezik, ki postaja glasba in nam tako ponovno spregovori skozi univerzalno govorico.